Igranje družabnih iger je vse bolj priljubljen način za preživljanje prostega časa tako mlajših kot starejših. Če niste ljubitelji družabnih iger po srcu, pa so vas zagotovo premamile v času odredbe karantene zaradi epidemije novega koronavirusa. Zakaj bi morali vse več posegati po družabnih igrah tudi v odrasli dobi, preverite tukaj.
Igranje družabnih iger je izredno pomembno pri otrocih, saj prispeva k njihovemu razvoju v več pogledih. Zakaj bi morali otroci igrati družabne igre in kako vplivajo na njihov razvoj, pa lahko preberete tukaj.
Zgodovina družabnih iger
Razvoj družabnih iger ima za sabo veliko zgodovine. Igrali naj bi jih že pred več kot 5.000 leti v starem Egiptu. Vsaj tako govorijo nekatere zgodovinske najdbe in pričevanja. Družabne igre naj bi igrali v prav vseh civilizacijah sveta. Najdemo jih namreč v ostankih prav vseh starih oz. nekdanjih civilizacij. Igrali so jih tako v Ameriki, Aziji, Evropi in tudi v Afriki. Na vseh celinah in na različnih krajih so se družabne igra razvijale povsem samostojno. Ker ljudje med seboj niso imeli stika in so živali v različnih krajih, so razvili tudi različne igre. V časih, ko so pričeli tuje kraje obiskovati raziskovalci in trgovci, pa so se različne igre širile skupaj z njimi po različnih krajih. Ko so spoznali svet in obstoj več celin, so družabne igre celo širili iz celine na celino.
Razvoj družabnih iger
Družabne igre so v različnih kulturah nastajale v različnih zgodovinskih obdobjih. Poznali so jih že pred več kot 5.000 leti. Najstarejša znana družabna igra je igra Senet. Izhajala naj bi iz leta 3.500 pred našim štetjem. Odkrili so jo v eni izmed egiptovskih grobnic. Sestavljena je iz več elementov, ključna za zmago pri tej igri pa je sreča. Egipčani so verjeli v determinizem in v usodo. Zaradi tega so tudi bili prepričani, da je vnaprej usojeno, kdo bo zmagal pri igri. Verjeli so, da tistega, ki zmaga igro Senet, varujejo bogovi. To je tudi razlog, zakaj so družabno igro Senet položili umrlim v njihove grobnice.
To pa ni edina znana igra, ki prihaja iz starodavnega Egipta. Tam se je namreč okoli leta 3.000 pred našim štetjem pojavila igra Mehen. Je ena izmed prvih odkritih antičnih iger, vsebovala pa je igralno površino v obliki kače. Čez približno 450 let, po tem, ko so igrali Mehen, so Egipčani pričeli igrati še družabno igro Ur-a. Ta je bila zelo igrana na območju sumerijskega mesta Ur.
V Aziji so družabne igre pričeli igrati šele okoli leta 500 pred našim štetjem, kar je mnogo kasneje kot v Egiptu.
Okoli leta 600 sta se v Indiji pojavili igri Chaturang in Chatrang, ki naj bi bili predhodnici danes priljubljenega šaha.
V Evropi so družabne igre razširili Rimljani. V Antiki so igrali igro, podobno šahu. Igrali so jo od začetka našega štetja, imenovala pa se je Latrunculi. Iz tega časa so našli tudi igro Ludus Duodecim Scriptorum. Na severu Evrope so se okoli leta 400 najprej pojavile Tafl igre, ki so jih širili Vikingi. Igre so v Evropi bile tako priljubljene, da je kastilski kralj Alfonz X leta 1283 naročil izdelavo knjige družabnih iger z opisi najbolj priljubljenih iger v Španiji tistega časa.
Družabne igre pri nas
V Sloveniji so družabne igre znane iz časa pred letom 1900. To so igre, ki bi jih danes poimenovali kot klasične družabne igre. Sčasoma so pričeli v Slovenijo uvažati še tuje igre in ponudba družabnih iger se je povečala tudi pri nas. Danes jih poznamo ogromno, veliko pa jih je prevedenih tudi v slovenščino. V vmesnem času so jih na našem ozemlju pričeli gledati kot nekaj, kar je namenjeno izključno otrokom. Ker je bilo okrog hiše ogromno dela, odrasli družabnih iger niso igrali, saj je bilo igranje povezano z zabavo, kar je bilo ravno nasprotno delu. Ta miselnost se je z razvojem spremenila in tako danes družabne igre igrajo tudi odrasli. Še več, družabne igre so se pričele ločiti na tiste za otroke in tiste za odrasle. Družabne igre, primerne tako za odrasle kot za otroke od določene starosti naprej, lahko preverite in izberete tukaj.
Družabne igre nas zabavajo in preganjajo dolgčas, ob tem pa so tudi izredno didaktične, saj pripomorejo pri učenju matematike, zgodovine in tujih jezikov. Predstavljajo neke vrste tekmovanje v umskih sposobnostih. Najpomembnejši razlog za igranje družabnih iger je še vedno druženje in spoznavanje ljudi ter lastna rast. Veliko ljudem je igranje družabnih iger tudi svojevrsten hobi.
