Današnja materialistična družba od nas »zahteva« tekmovalnost. Slednji se ne moremo izogniti. Ima pa tekmovalnost tudi nasprotni pol – nasprotje tekmovalnosti je sodelovanje. Pri tem ljudje usklajujemo aktivnosti z namenom uspešnega delovanja v timu. Na prvi pogled se zdi, da je tekmovalnost močnejša in prevlada nad sodelovanjem, zato je slednje pogosto neopaženo, dano na stranski tir in zanemarjeno.
Tekmovalnost in sodelovanje se pojavljata že med igro pri otrocih v vrtcu. Obe vedenji sta pomembni in predstavljata nepogrešljiv vir socialnih izkušenj ter v vseh obdobjih življenja vplivata na medsebojne odnose. Vloga odraslih je, da svoje otroke usmerjajo tako v tekmovalnih kot v sodelovalnih situacijah.
Močnejši v tekmovanju preživijo, a je za preživetje potrebno sodelovati. Kako pa gre to skupaj?
Današnji svet je tekmovalno in individualistično naravnan. Že po Darwinu preživijo tisti, ki so močnejši v tekmi za prevlado. Pozneje, po Darwinu, so znanstveniki dokazovali, da tekmovanje v resnici celo zavira naravno selekcijo. Tako naravna selekcija tekmovalnosti sploh ne vsebuje. Za preživetje je namreč potrebna velika mera sodelovanja. Če že sklepamo po tekmovalnosti živalih, pa tega ne moremo nujno in v 100 % meri preslikati na človeka, saj gre pri živalih za notranjo motivacijo, ki je fiziološke narave. Zato tekmovalnost neizpodbitno ni in ne more biti komponenta človeške narave (Kobal Grum & drugi, 2004).
Včasih je bila tekmovalnost slaba …
Nekdaj je tekmovalnost veljala za slabo in se absolutno ni spodbujala. Takrat so bili časi solidarnosti, skupnosti, enakosti. To, da si najboljši, je pomenilo manj, kot to, da smo vsi za enega ter eden za vse. Sčasoma pa se je tekmovalnost razširila izven športnih dejavnosti in se zakoreninila v naš vsakdanjik. Današnja družba, v kateri živimo, poveličuje in ceni individualnost in rezultate. Tako je tekmovalnost sprejeta kot dobra lastnost in nekaj vsakdanjega v življenjih uspešnežev. In kdaj je tekmovalno okolje preveč tekmovalno? V takih težkih okoljih izrazite tekmovalnosti ljudje pozabijo na sočloveka. Čeprav so solidarnost, pomoč in sodelovanje ključni elementi preživetja in napredka človeštva, se jih danes označuje za šibke in predstavljajo oviro uspešnim posameznikom pri doseganju dobrih rezultatov.
… danes pa je celo zaželena
Se pa s tem ne strinjajo vsi strokovnjaki. Drugi trdijo, da je tekmovalnost naravna in pomembna, do neke mere celo zdrava. Ob tem ne zanikajo, da je možno, da se tekmovalen človek kdaj znajde v situaciji, ko je njegova tekmovalnost izvor stresa, slabih odnosov in mogoče celo tudi slabe samopodobe. Razlike v tekmovalnosti so velike tako v sami meri oz. količini tekmovalnosti, kot tudi v njeni obliki. Zmaga lahko za nekoga pomeni presežek lastnih mej in osebno zadovoljstvo, za drugega pa je lahko bistven poraz soljudi.
Pogosto je tekmovalnost v resnici skrita lastnost človeka, ki se pokaže v določenih socialnih situacijah, ko interakcije med ljudmi potekajo dlje časa in ko tekmovalen posameznik postane motiviran za doseg boljšega rezultata od drugih, da druge premaga ali da doseže svoj cilj.
Razlogi za tekmovanje med ljudmi
Zakaj pa ljudje sploh tekmujemo in kako se razlikujemo v naši tekmovalnosti? Odgovore sta opredelila Franken in Brown (1994, v Kobal Grum & drugi, 2004):
- Prvi razlog je zmaga – tisti, ki želi zmagati, mu ne preostane druga, kot da tekmuje z nasprotnikom in naredi vse, kar lahko, da ga premaga
- Drugi razlog je razvijanje spretnosti – tekmovanja so odlična situacija za preizkušanje svojih zmožnosti, sposobnosti in spretnosti
- Tretji razlog je motivacija – v tekmovalnih situacijah udeleženci ugotovijo, ali radi tekmujejo in zakaj, ali jim je to všeč in katere cilje želijo doseči skozi tekmovanje
Nekateri so bolj, drugi manj tekmovalni
Nekateri ljudje so bolj tekmovalni od drugih, nekateri pa sploh niso in so glede tekmovanja povsem pasivni. Pogostost in intenziteta tekmovalnosti je pri ljudeh odvisna od več dejavnikov. Tekmovalno vedenje je odvisno od (Hanžič, 2018):
- Intelektualnih sposobnosti
- Socialno-ekonomskega statusa staršev in njihove izobrazbe
- Osebnih karakteristik
- Spola
Tekmovalnost je osebnostna lastnost, kaj pa so njeni motivi?
Tekmovalnost je osebnostna lastnost. Pri osebnostnih lastnostih je vedno nekaj podedovanega, nekaj naučenega in nekaj, kar izhaja iz lastne volje. Tekmovalnost zato označujemo kot motiv. Ljudje imajo voljo in interes, da tekmujejo. To velja do neke mere in pri ljudeh tekmovalnost dosega različne ravni. Tako kot je več vrst motivov, je tudi več vrst tekmovalnosti (Kobal Grum & drugi, 2004).
Motivi, ki razkrivajo tekmovalnost, so različni (Kobal Grum & drugi, 2004):
- Zmagovalni motiv – to sta želja in prizadevanje osebe, da izloči vse druge in zmaga
- Motiv biti boljši od drugega
- Motiv za doseganje kriterijev odličnosti
- Motiv delanja nečesa najboljše kar lahko in napredovanja
- Motiv preizkušanja samega sebe in svojih lastnih sposobnosti
Tekmovalnost nakazuje na željo po zmagi. Ampak – ali je to dobro ali slabo?
Tekmovalec si v želji po zmagi prizadeva, da bi premagal druge in jih tako izključil. Ob tem čuti zadovoljstvo. Tekmovalni ljudje so še posebej zadovoljni v tekmovalnih situacijah in medsebojnih tekmovanjih. Ko zmagajo, jim zadovoljstvo predstavlja motiv, da so nekaj naredili bolje od drugih. Gre za osebnostno lastnost, pri katerih pa je nekaj podedovanega, nekaj naučenega in nekaj, kar vodi lastna volja (Hanžič, 2018).
Pozitivni vidiki
Čeprav ima tekmovalnost pri večini ljudi, ki niso tekmovalni, negativno konotacijo, ima tudi pozitivno. Kobal Grum (& drugi, 2004) ugotavlja, da je tekmovalnost, ki je konstruktivna, koristna za naš psihosocialni razvoj. Tako je že pri otrocih. Ko se otrok razvija, najprej skozi igro sledi tekmovalnim komponentam, šele nato sodelovalnim. Sprva sodelovanja še ni zmožen, tekmovanja pa že. Ko se individualizira, se lahko šele kot samosvoj individuum pridruži sodelovanju, ki bo vzajemno. Razvoj tekmovalnosti pri otroku ne sme biti zaviran, saj je to znak želje po individualizaciji. Šele, ko se razvije kot »jaz«, lahko prične sodelovati kot »midva« in »mi« (Praper, 1995).
V zahodni družbi velja prepričanje, da, če je okolje netekmovalno, ljudje ne bodo motivirani za delo. Zato se že otroke uči o zaželenosti tekmovanja in da se na tekmovalnost morajo navaditi. Življenje jim predstavimo kot tekmo, v kateri so zmagovalci in poraženci ter kjer se deli ljudi na najboljše, najslabše in na povprečneže. Tako je tekmovanje vidna značilnost interakcije med ljudmi zahodne družbe (Johnson & Johnson, 1987).
Negativni vidiki
Drugi znanstveniki menijo, da tekmovalnost vodi do laganja, goljufanja in oviranja drugih. Tekmovalne spodbude, kot kažejo raziskave, naj bi zniževale šolske dosežke pri otrocih. To izhaja iz tega, da se otroci, ki se trudijo na tekmovanju zgolj zato, da ne bi bili poraženi (in ne zato, da bi se nekaj naučili), ne morejo dovolj poglobiti v nalogo. Po drugi strani tudi opažajo, da zmagajo in nekaj dosežejo le v primeru, da drugi izgubijo oz. da so pri nalogi neuspešni. Zato pričnejo z iskanjem blagodejnih poti zase in škodljivih poti za druge, s katerimi tekmujejo (Johnson & Johnson, 1987).
Kaj pa ti?
Si sotekmovalec ali nasprotnik? Zaupaj nam v komentar!
V spletni trgovini gamenight.si so ti na voljo družabne igre, ki so tako tekmovalne kot tudi sodelovalne. Sam izberi svojo! Ali bodo tvoji soigralci tvoji nasprotniki ali boste sodelovali v timu znotraj kooperativne družabne igre?
Če imate radi družabne igre, ki so tako tekmovalne kot sodelovalne, vam predlagamo družabno igro Cro-Magnon.
Za izključno kooperativno doživetje izberite družabno igro The Crew: Iskanje devetega planeta. V primeru, da si želite neizprosnega boja pa družabno igro Catan in Catan Dvoboj za 2 igralca, Lost Cities: Dvoboj ali Sherlock Holmes: Sherlock proti Moriartyju.
No, če si pa sodelovalne in ob tem še ustvarjalne narave, pa pokliči družino in/ali prijatelje ter izberi svoj set lego kock tukaj!
Za nove dogodivščine iz sveta družabnih večerov nas ne pozabi spremljati še naprej in se prijaviti na e-novice!
Si tipkamo,
tvoja Game Night ekipa 🙂
Viri, uporabljeni za pripravo članka:
– Hanžič, T. (2018). Vpliv tekmovalnosti na otroke. Dostopno na vetervlaseh.si.
– Johnson, D. & Johnson R. (1987). Learning together and alone: cooperative, competitive and individualistic learning. Engelwood Cliffs: Prentice – Hall.
– Kobal Grum, D., Kolenc, J., Lebarič, N. & Žalec, B. (2004). Samopodoba med motivacijo in tekmovalnostjo. Ljubljana: Študentska založba.
– Praper, P. (1995). Tako majhen, pa že nervozen!? Nova Gorica: Educa.
